V odprti shemi je kapitalski sklad neomejen in obdobje odpisa ni opredeljeno. Nasprotno pa je v zaprti shemi življenjska doba omejena, po izteku katere likvidira sklad. Preberite si ta odlomek, v katerem smo pojasnili vse pomembne razlike med odprtimi in zaprtimi vzajemnimi skladi.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | Odprti skladi | Zaprti skladi |
|---|---|---|
| Pomen | Odprti skladi se lahko razumejo kot sheme, ki vlagateljem stalno ponujajo nove enote. | Zaprti skladi so vzajemni skladi, ki vlagateljem ponujajo nove enote samo za omejeno obdobje. |
| Naročnina | Ta sredstva so na voljo skozi vse leto za vpis. | Ta sredstva so na voljo le v določenih dneh za vpis. |
| Zrelost | Ne obstaja fiksna zapadlost. | Fiksno obdobje zapadlosti, tj. 3 do 5 let. |
| Ponudnik likvidnosti | Sredstva sama | Borza |
| Corpus | Spremenljivka | Fiksno |
| Seznam | Brez borzne kotacije, transakcije se izvajajo neposredno prek sklada. | Navedeno na priznani borzi za trgovanje. |
| Transakcije | Izveden ob koncu dneva. | Izvedeno v realnem času. |
| Določanje cene | Cena se lahko določi z delitvijo NAV z delnicami. | Cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja. |
| Prodajna cena | Neto vrednost sredstev (NAV) plus obremenitev, če obstaja. | Premija ali diskont na neto vrednost sredstev (NAV). |
Opredelitev odprtih skladov
Odprti vzajemni sklad je tisti, ki omejuje število delnic, ki jih izda sklad. Nenehno je na voljo za vpis in ponovni odkup. Je neprekinjen po svoji naravi, v smislu, da ko je sklad uveden, še vedno obstaja, brez obdobja zrelosti.
V odprtem vzajemnem skladu se lahko delnice kupijo ali odkupijo kadarkoli v njenem življenjskem obdobju, tako da se število enot redno povečuje in znižuje. Obravnava poteka po ČVS, tj. Čisti vrednosti sredstev, ki se periodično izračunava. ČVS niha zaradi uspešnosti osnovnih vrednostnih papirjev.
Večina vzajemnih skladov je odprtih, ki vlagateljem zagotavljajo boljše naložbene poti, pri čemer se delnice kupijo in odkupijo kadarkoli. Vlagatelji lahko delnice kupijo neposredno iz skladov, namesto da bi jih kupili od borze.
Opredelitev zaprtih skladov
Zaprti vzajemni sklad je naložbeni nosilec, ki ima fiksno zapadlost, tj. 3 do 5 let, ki kotirajo na priznani borzi. V tej vrsti sklada lahko vlagatelj svoj denar naloži neposredno v shemo med prvo javno ponudbo, potem pa se lahko enote načrta trgujejo na sekundarnem trgu, kjer se kotirajo.
Cena osnovnega finančnega sredstva je določena s silo povpraševanja in ponudbe, pričakovanjem imetnikov enot premoženja in tako naprej, kar obstaja na borzi. Na splošno se cena na delnico razlikuje od čiste vrednosti sredstev naložbe (izračunana tedensko), ki se označuje kot premija ali diskont na NAV.
V času odkupa se celotna naložba v shemo likvidira, realizirani znesek pa se razdeli med naročnike, glede na njihov prispevek.
Ključne razlike med odprtimi in zaprtimi skladi
Razlika med odprtimi in zaprtimi skladi se lahko jasno pripravi iz naslednjih razlogov:
- Odprti skladi se nanašajo na vzajemni sklad, v katerem lahko investitor kadarkoli kupi delnice tudi po zaprtju NFO, tj. Nove ponudbe skladov. V nasprotju s tem pa se delnice zaprtih skladov lahko kupijo le med novo ponudbo sklada, torej po tem, ko je NFO konec, investitor ne sme vlagati.
- Vpis odprtega vzajemnega sklada ostaja odprt redno, tj. Z javnimi sredstvi sprejema sredstva z zagotavljanjem enot. Nasprotno pa je vpis zaprtih shem odprt le za kratek čas, tj. Samo od enega do treh mesecev.
- V odprtem vzajemnem skladu ni določenega roka zapadlosti, v primeru zaprtih skladov pa je določen rok zapadlosti.
- Likvidnost zagotavlja sklad sam, v odprti shemi. V nasprotju s tem trg vrednostnih papirjev v zaprti shemi zagotavlja likvidnost.
- V odprtem skladu je korpus variabilen zaradi nenehnega odkupa in odkupa. Po drugi strani pa je korpus fiksen, ker ni na voljo novih enot, ki bi presegale določeno mejo.
- Delnice odprtega vzajemnega sklada ne kotirajo na borzi, temveč se transakcije izvajajo neposredno prek sklada. Nasprotno pa so delnice zaprtega vzajemnega sklada uvrščene na sekundarni trg.
- Pri odprti shemi se transakcije izvajajo dnevno, v zaprti shemi pa se transakcije izvajajo v realnem času.
- V odprtem skladu se cene določajo z delitvijo NAV z delnicami. V nasprotju s tem je v zaprti investicijski sklad cena na delnico ugotovljena s ponudbo in povpraševanjem.
- Prodajna cena osnovnega vrednostnega papirja v odprtem skladu je čista vrednost sredstev (NAV) plus morebitna obremenitev. Nasprotno, v zaprti investicijski sklad prodajna cena premije ali diskonta osnovnega sredstva do čiste vrednosti sredstev (NAV).
Zaključek
Ena od glavnih pomanjkljivosti zaprtih skladov je, da ne omogoča vlagateljem, da umaknejo vloženi znesek v sklad, ko to želijo. Nasprotno pa odprti skladi vlagateljem v zvezi s tem ponujajo prožnost, saj lahko v skladu s pogodbo o ponovnem nakupu stalno dvigujejo denar.
