Priporočena, 2024

Izbira Urednika

Razlika med koordinacijo in sodelovanjem

Koordinacija se nanaša na urejeno organizacijo vseh dejavnosti, da bi dosegli soglasje posameznih prizadevanj pri uresničevanju skupinskih ciljev. Na drugi strani pa je sodelovanje diskrecijsko dejanje posameznikov za medsebojno sodelovanje ali medsebojno pomoč v obojestransko korist. Gre za skupno prizadevanje članov, ki delajo v organizaciji, za doseganje določenega cilja.

Ključnega pomena za timsko delo so koordinacija, sodelovanje in sodelovanje. Pogosto je napačno razumevanje koordinacije za sodelovanje, saj sta oba bistvena za učinkovito delovanje upravljanja. Članek, ki vam ga predstavljamo, torej poskuša osvetliti razlike med koordinacijo in sodelovanjem.

Primerjalna tabela

Podlaga za primerjavoUsklajevanjeSodelovanje
PomenKoordinacija je sistematična ureditev različnih elementov upravljanja, da se zagotovi nemoteno delovanje.Sodelovanje je opisano kot dejanje sodelovanja ali skladnosti s standardi za doseganje skupnega cilja.
Kaj je to?Je del procesa upravljanja.To je prostovoljna dejavnost.
ProcesUrejenoNaravna
KomunikacijaOdprtoTacit
Časovno obdobjeDolgoročnoKratkoročno
OdnosiFormalnoNeformalno
DejavnostOpravljeno na najvišji ravni upravljanjaIzvajajo se na vsaki ravni

Opredelitev koordinacije

S koordinacijo mislimo na proces, ki ga uprava uporablja za sinhronizacijo različnih dejavnosti v organizaciji. To je sila, ki povezuje vse druge funkcije, ki jih opravlja poslovodstvo, tj. Načrtovanje, usmerjanje, organiziranje, nadzor, kadrovsko, vodilno itd. Organizacijo, da bi čim bolje izkoristili vire organizacije.

Usklajevanje igra ključno vlogo pri ohranjanju pravilnosti operacij, kot so nakup, proizvodnja, prodaja, človeški viri, trženje, finance in podobno, saj je to skupna nit, ki povezuje vse dejavnosti. To je nekaj, kar je pri vseh vodstvenih funkcijah prirojeno. Postopek je usmerjen v sistematično upravljanje posameznih ali skupinskih prizadevanj, da se zagotovi soglasje pri ukrepanju, pri doseganju skupnih ciljev.

Značilnosti koordinacije

  • Integracija individualnih in skupinskih prizadevanj.
  • Zagotavlja skladnost delovanja.
  • Prodorna in premišljena dejavnost
  • Neprekinjeno delovanje

Opredelitev sodelovanja

Sodelovanje opredeljujemo kot diskrecijsko dejavnost, v kateri se dve ali več oseb pridruži in sodeluje pri doseganju skupnih ciljev. Člani organizacije si v tem procesu prizadevajo za skupne koristi. Zato se od vsakega udeleženca pričakuje, da aktivno sodeluje v skupinski dejavnosti, šele potem je lahko bolje.

Sodelovanje je prisotno na vseh ravneh organizacije in poteka med člani organizacije. Poleg poslovanja se sodelovanje odvija tudi na nacionalni in mednarodni ravni, tj. Med različnimi državami in državami sveta.

S sodelovanjem se lahko informacije med udeleženci zlahka izmenjujejo, kar poveča bazo znanja, opravljeno delo in sredstva na ustrezen način.

Ključne razlike med koordinacijo in sodelovanjem

V zvezi z razliko med usklajevanjem in sodelovanjem velja omeniti naslednje točke:

  1. Sistematična ureditev in sinhronizacija različnih elementov upravljanja, da bi zagotovili nemoteno delovanje, se imenuje koordinacija. Dejanje skupnega dela ali izpolnjevanje standardov za uresničevanje skupnih ciljev se imenuje sodelovanje.
  2. Usklajevanje je temeljna dejavnost upravljanja; ki pomaga pri doseganju harmonije v delovanju med različnimi medsebojno odvisnimi dejavnostmi in oddelki organizacije. Nasprotno, sodelovanje je odvisno od volje vsake osebe, tj. Z delom ali prostovoljno pomočjo nekomu za uresničevanje skupnih ciljev.
  3. Koordinacija je izmišljen proces, ki se izvaja za povezovanje različnih dejavnosti organizacije. Nasprotno pa je sodelovanje naraven proces, ki ni vnaprej načrtovan, temveč se dogaja spontano, iz vzajemnega spoštovanja.
  4. Koordinacija je stalna funkcija upravljanja. Zato je dolgoročno. V nasprotju s tem je sodelovanje oseb potrebno za uresničitev naloge ali dejavnosti, zato je le kratkoročno.
  5. Usklajevanje lahko povzroči vzpostavitev formalnega in neformalnega odnosa. V nasprotju s tem sodelovanje vodi do neformalnega odnosa med posamezniki.
  6. V koordinaciji je odprta komunikacija med vsemi člani organizacije. V nasprotju se tiho sporazumevanje dogaja med posamezniki v sodelovanju.
  7. Koordinacija aktivnosti poteka na najvišji ravni, sodelovanje pa se izvaja na vsaki ravni.

Zaključek

Obstaja končno število prednosti usklajevanja, ki vključuje neodvisnost dejavnosti, sinergijo in specializacijo. Po drugi strani pa Sodelovanje povezuje ljudi pri skupnem delu, kar povečuje bazo znanja, sredstva, zmanjšuje časovne stroške in prizadevanja posameznikov.

Tako bi morale obe dejavnosti iti z roko v roki, saj je sodelovanje brez usklajevanja le izguba prizadevanj. Prav tako bo usklajevanje brez sodelovanja povzročilo nezadovoljstvo med člani.

Top