Po drugi strani enotnost usmeritve pomeni, da je treba vrsto dejavnosti, ki imajo podoben cilj, izvajati v skladu z enim samim načrtom in to tudi pod enim šefom.
Enotnost poveljevanja je povezana z učinkovitim delovanjem podrejenih v organizaciji. V nasprotju z enotnostjo smeri kaže, da mora biti vsaka enota organizacije usklajena z istim ciljem, z organiziranimi prizadevanji. V danem članku lahko ugotovite vse bistvene razlike med enotnostjo poveljevanja in enotnostjo smeri.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | Enotnost poveljevanja | Enotnost usmeritve |
|---|---|---|
| Pomen | Enotnost poveljevanja se nanaša na načelo vodenja, ki navaja, da bi moral en prvak pridobiti naročila in poročati enemu šefu. | Enotnost usmeritve je načelo upravljanja, ki pomeni, da morajo imeti vse dejavnosti z istim ciljem en vodja in en načrt. |
| Namen | Da bi preprečili dvojno podrejenost. | Za preprečevanje prekrivanja dejavnosti. |
| Osredotočen na | Posamezni zaposleni | Celotna organizacija |
| Izid | Načelo vodi do učinkovitega delovanja podrejenih. | Rezultat je usklajevanje dela različnih zaposlenih. |
| Odnos | Predstavlja odnos med nadrejenim in podrejenim. | Predstavlja odnos aktivnosti po organizacijskih načrtih in ciljih. |
| Potreba | Potrebno je določiti odgovornost vsake osebe v organizaciji. | Potreben je za dobro organizacijo dejavnosti. |
Opredelitev enotnosti poveljevanja
Enotnost poveljevanja je načelo upravljanja, ki ga podaja Henry Fayol, ki navaja, da mora vsak podrejeni v formalni organizaciji dobiti ukaz in poročati enemu nadrejenemu. Po tem načelu je dvojna podrejenost povsem prezrta, tj. Zaposleni bo odgovoren enemu nadzorniku, ki nato poroča upravljavcu, veriga pa se nadaljuje. Oseba, na katero je odgovoren zaposleni, je neposredno nad položajem zaposlenega, ki se imenuje za takojšnjega šefa.
Enotnost poveljevanja ima za posledico manjšo zmedo in kaos v zvezi z nalogo, ki je dodeljena zaposlenemu, in ima za posledico učinkovito opravljanje dolžnosti. Označuje integriran sistem navodil, da bi uveljavil ukaz. Doktrina temelji na predpostavki, da zaposleni ne more prevzeti naročila več kot enega šefa.
Opredelitev enotnosti smeri
Enotnost vodenja je drugo načelo upravljanja, ki ga je določil francoski izvršni direktor za rudarstvo Henry Fayol in v katerem je navedeno, da mora obstajati samo en nadrejeni in en načrt za vrsto dejavnosti, ki si prizadevajo doseči isti cilj. Na podlagi tega načela mora tiste naloge, ki so usklajene z istim ciljem, voditi en vodja, ki uporablja en sam načrt.
Enotnost usmeritve je rezultat dobre organizacijske strukture, vodi k enotnosti delovanja in usklajevanju pri doseganju končnega cilja organizacije.
Ključne razlike Enotnost poveljevanja in enotnost vodenja
Razlika med enotnostjo poveljevanja in enotnostjo smeri se lahko jasno oblikuje iz naslednjih razlogov:
- Načelo upravljanja, ki ga je predlagal Henry Fayol in ki navaja, da mora en zaposleni dobiti naročila in poročati enemu šefu, je enotnost poveljevanja. Nasprotno, načelo upravljanja, ki pomeni, da mora vse dejavnosti z istim ciljem voditi ena oseba po enotnem načrtu, je enotnost usmeritve.
- Ukaz enotnosti preprečuje podrejenost več nadzornikov. Nasprotno pa se Unity of Direction izogiba nabiranju dejavnosti.
- Medtem ko je osrednji cilj enotnosti poveljevanja en sam uslužbenec, je v središču enotnosti poveljevanja celotna organizacija.
- Doktrina enotnosti poveljevanja vodi do učinkovitega delovanja podrejenih. Po drugi strani pa doktrina enotnosti smeri vodi v usklajevanje dela različnih zaposlenih.
- Enotnost poveljevanja pomeni odnos med nadrejenim in podrejenim. Nasprotno pa enotnost smeri prikazuje razmerje med aktivnostmi in organizacijskimi načrti in cilji.
- Enotnost poveljevanja je nujna za organizacijo, da bi določila odgovornost vsakega podrejenega pri doseganju skupnih ciljev organizacije. Za dobro organizacijo dejavnosti je potrebna drugačna usmeritev.
Zaključek
Na splošno dve teoriji upravljanja pomagata pri uspešnem opravljanju dejavnosti organizacije. Enotnost poveljevanja je samo prezreti zmedo, nered in kaos pri nalogah, ki jih določajo različni nadrejeni. Na drugi strani je enotnost smeri, da se dejavnosti uskladijo s cilji organizacije.
