Nasprotno, sklicevanje se nanaša na zaključek, ki temelji na razpoložljivih dejstvih in dokazih, tj. Odbitki so narejeni glede na opravljeno raziskavo.
Oba izraza sta tako tesno prepletena, da sta za laika ta dva izraza sinonimna, toda resnica je, da sta ti dve besedi različni. Torej, če iščete razlike med opazovanjem in sklepanjem, ste na pravem mestu. Poglej.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | Opazovanje | Sklep |
|---|---|---|
| Pomen | Opazovanje pomeni dejanje skrbnega opazovanja ali preučevanja osebe ali predmeta, ko se nekaj dogaja. | Sklep se imenuje kot dejanje racionalnega sklepa iz znanih dejstev ali okoliščin. |
| Narava | Cilj | Subjektivno |
| Kaj je to? | To je tisto, kar človek zaznava. | To je razlaga ali domneva, kaj je zaznal. |
| Temelji na | Praktične izkušnje | Informacije iz druge roke |
| Vključuje | Zbiranje informacij brez zaslišanja anketirancev | Odločanje o zbranih informacijah. |
| Pomeni | Pozorno spremljanje obravnavanega predmeta. | Logično sklepanje zaključka z razmišljanjem. |
Opredelitev opazovanja
Opazovanje je opredeljeno kot primarni vir zbiranja podatkov, ki se uporablja pri opisnih raziskavah. Je najbolj razširjena metoda pridobivanja informacij na področju vedenjskih znanosti. Mi, ljudje, uporabljamo svoja čutila za opazovanje stvari, ki nas obkrožajo, to je tudi opazovanje, vendar ne znanstveno. Opazovanje naj bi bilo znanstveno, kadar služi oblikovanemu namenu raziskovanja.
Vključuje sistematično zbiranje in zapisovanje podatkov, dogodkov in predmetov. Poleg tega se podatki preverjajo in nadzorujejo, da se zagotovi veljavnost in zanesljivost podatkov.
V skladu s to metodo se preiskovalec ne zanaša na toženo stranko za informacije, kar pomeni, da ne dvomi v ljudi, ki jih opazujejo, ampak jih neposredno opazuje, da bi zagotovil natančno opazovanje in odpravil subjektivno pristranskost. Poleg tega zbrane informacije temeljijo na aktualnih dogodkih, tj. Nanje ne vplivajo pretekli ali prihodnji nameni ali stališča. Opazovanje je lahko strukturirano ali nestrukturirano, prikrito ali neokrnjeno. Lahko se izvaja v naravnem ali neprijetnem okolju.
Opredelitev sklepanja
Preprosto rečeno, sklepanje pomeni predpostavko ali zaključek, ki je racionalno utemeljen na podlagi dejstev in ugotovitev. To je izračunana domneva, ki se opira na dokaze in okoliščine. Je element razmišljanja in razmišljanja, ki je lahko natančen ali netočen, utemeljen ali neupravičen, logičen ali nelogičen.
Kadar je velikost populacije velika, je nepraktično preučevati vse posamezne dele prebivalstva, zato je vzorec naključno izbran, kar predstavlja celotno populacijo. Na podlagi tako izbranega vzorca se naredi posplošitev o neznanih značilnostih populacije. V statistiki sklepamo na dve stvari: testiranje hipotez in oceno.
Ključne razlike med opazovanjem in sklepanjem
Razliko med opazovanjem in sklepanjem je mogoče jasno sestaviti iz naslednjih razlogov:
- Dejanje skrbnega opazovanja ali preučevanja osebe ali predmeta, ko se nekaj dogaja, je znano kot opazovanje. Dejanje pridobitve racionalnega sklepa iz znanih dejstev ali okoliščin se imenuje sklepanje.
- Opazovanje je objektivno, medtem ko je sklepanje subjektivno.
- Opazovanje je tisto, kar opažamo ali opažamo. Po drugi strani pa je sklepanje razlaga ali predpostavka, kaj je neko zaznal ali videl.
- Opazovanje temelji na praktičnih izkušnjah. Za razliko od sklepanja, ki se opira na dejstva, ki so že znana.
- Opazovanje pomeni skrbno spremljanje obravnavanega predmeta. Za razliko od sklepanja, logično sklepanje sklepamo z obrazložitvijo.
- Opazovanje je dejanje pridobivanja informacij brez zaslišanja anketirancev. V nasprotju s tem sklepamo o sprejemanju odločitev o zbranih informacijah.
Zaključek
Poleg zgoraj omenjenih razlik so opazovanja in sklepanja med seboj povezani v smislu, da je opazovanje tisto, kar opazimo, ko se nekaj dogaja, medtem ko sklepamo na podlagi ugotovitev. Tako sklepanje pogosto razumemo kot interpretacijo opazovanega.
