Priporočena, 2024

Izbira Urednika

Razlika med namenom in motivom

Namen je osnovni element za to, da je oseba odgovorna za kaznivo dejanje, ki je običajno v nasprotju z motivom. Čeprav ta izraza pogosto uporabljamo med seboj, sta v očeh prava različni. Medtem ko namera pomeni namen nečesa, motiv določa vzrok za dejanje.

Glavna razlika med namenom in motivom je ta, da namen posebej nakazuje duševno stanje obtoženca, to je, kaj se dogaja v njegovi glavi, v času izvršitve kaznivega dejanja, medtem ko motiv pomeni motivacijo, tj. ali se vzdržijo dela. Oglejmo si spodnji članek, da bi razumeli več razlik med njima.

Primerjalna tabela

Podlaga za primerjavoNamenMotiv
PomenNamen se nanaša na namensko dejanje in zavestno odločitev za izvedbo dejanja, ki je zakonsko prepovedano.Motiv se sklicuje na skrit vzrok, ki povzroči, da oseba dela ali se vzdrži opravljanja določenega dejanja.
Kaj je to?CiljGonilna sila
NamenIzraženoNavidezen
Kazenska odgovornostBistveno je določiti kazensko odgovornost.Neustrezno je določiti kazensko odgovornost.

Opredelitev namena

V kazenskem pravu je namen opredeljen kot namerni cilj, zaradi katerega oseba stori kaznivo dejanje, ki ga prepoveduje zakon, ali ki lahko povzroči nezakonit izid. Uporaba posebnih sredstev, zaradi katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje, izraža namen osumljenca.

V bolj natančnem smislu namerava opisuje voljo ali načrt posameznika. Torej, kadar se dejanje izvaja namerno, to pomeni pripravljenost ali cilj osebe, da to stori, in ne nesrečo ali napako, kjer je popolnoma znan o posledicah dejanja. Zato je namera primarni element za pritrditev krivde.

Ne glede na to, ali je dejanje storjeno z dobrim namenom ali slabim. Če oseba stori nekaj namerno in zavestno, kar je zakonsko prepovedano, bo to pomenilo kazensko odgovornost.

Opredelitev motiva

Motiv lahko opišemo kot osnovni cilj, ki se skriva za storitvijo dejanja, ki poganja osebo. Skratka, to je spodbuda, tj. Razlog, ki napelje obtoženca, da se vključi v kriminalne dejavnosti.

Motiv kaznivega dejanja se šteje za nepomemben pri ugotavljanju krivde posameznika, ker le pojasni razloge obtoženca, deluje ali se vzdrži delovanja na poseben način. Vendar pa je to potrebno za policijsko preiskavo in druge faze primera.

Ključne razlike med namenom in motivom

V nadaljevanju navedene točke so bistvene glede razlike med namenom in motivom:

  1. V kazenskem pravu se izraz namera razlaga kot namerni vzrok in znani napor, da deluje na poseben način, ki ga zakon ne dovoljuje. V nasprotju s tem je motiv opredeljen kot implicitni vzrok, ki spodbuja osebo, da stori ali ne dela.
  2. Namen osebe je mogoče določiti z uporabo določenih sredstev in okoliščin, ki so povzročile kaznivo dejanje. Nasprotno je motiv razlog, zaradi katerega oseba opravi dejanje ali se vzdrži delovanja na poseben način.
  3. Medtem ko je namen izrecno določen namen kaznivega dejanja, je motiv skrit ali impliciten namen.
  4. Kadar je namen osebe pritrditev kazenske odgovornosti, je treba dokazati, da ni razumnega dvoma. Nasprotno, motiv ni glavni element za pritrjevanje krivde, zato ga ni treba dokazati.

Zaključek

Medtem ko namerava določitev, ali je obdolženec kaznivo dejanje storil namenoma ali po pomoti, motiv odgovarja na vprašanje, zakaj je obtoženec storil kaznivo dejanje. Preprosto povedano, motiv implicira namero, tako da slednji izhaja iz prvega.

V vsakem kazenskem primeru je namen tožene stranke predvsem, ker je krivdo ali nedolžnost mogoče dokazati le z njo. Po drugi strani pa motiv nima pomembne vloge pri ugotavljanju krivde ali nedolžnosti.

Top