Po drugi strani pa so zadružne banke v lasti in upravljanju članov za skupni namen, tj. Za zagotavljanje finančnih storitev kmetom in malim podjetnikom. Zanaša se na načela sodelovanja, kot so odprto članstvo, demokratično odločanje, vzajemna pomoč. Članek vam predstavlja temeljno razliko med komercialnimi in zadružnimi bankami.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | Komercialna banka | Zadružna banka |
|---|---|---|
| Pomen | Banka, ki ponuja bančne storitve posameznikom in podjetjem, je znana kot poslovna banka. | Ustanovljena je bila banka za financiranje kmetov, podeželskih industrij ter trgovine in industrije mestnih območij (vendar v omejenem obsegu). |
| Zakon o upravljanju | Zakon o bančništvu, 1949 | Zakon o zadrugah, 1965 |
| Področje delovanja | Velika | Majhna |
| Motiv delovanja | Dobiček | Storitev |
| Posojilojemalci | Imetniki računov | Delničarji članov |
| Glavna funkcija | Sprejemanje depozitov iz javnih sredstev in odobritev posojil posameznikom in podjetjem. | Sprejemanje depozitov članov in javnosti ter odobritev posojil kmetom in malim podjetnikom. |
| Bančne storitve | Ponuja vrsto storitev. | Primerjalno manj raznolika storitev. |
| Obrestna mera za vloge | Manj | Nekoliko višje |
Opredelitev komercialne banke
Komercialna banka se nanaša na bančno družbo, ki je ustanovljena, da služi posameznikom, organizacijam in podjetjem. Gre za finančno institucijo, ki je pooblaščena za sprejemanje depozitov splošne javnosti in odobritev kreditov zanje. Urejata jih Zakon o bančništvu iz leta 1949, ki ga nadzira indijska centralna banka.
Komercialne banke javnosti zagotavljajo kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno financiranje. Vendar ponavadi raje daje kratkoročno financiranje. Banke svojim strankam ponujajo različne izdelke, kot so:
- Depozitni računi kot so fiksni depozit, ponavljajoči se depoziti, varčevalni račun, tekoči račun itd.
- Posojila, kot so avto posojilo, stanovanjsko posojilo in tako naprej.
- Storitve ATM
- Kreditna in debetna kartica.
- Deluje kot agent, za zbiranje čekov, menic.
- Varuje premoženje in bogastvo oseb.
- Trgovsko bančništvo
- Trgovinsko financiranje
- Prenos denarja.
Opredelitev zadružne banke
Zadružne banke so finančne ustanove, ki so v lasti in jih vodijo stranke in poslujejo po načelu ene osebe. Banko ureja bančna in zadružna zakonodaja, saj sta registrirani v skladu z Zakonom o zadružni družbi iz leta 1965 in ga ureja Nacionalna banka za kmetijstvo in razvoj podeželja (NABARD) in Indijska rezervna banka (RBI). Delujejo tako na podeželju kot na mestnih območjih ter zagotavljajo kredite posojilojemalcem in podjetjem.
Zadružne banke ponujajo vrsto storitev, kot so sprejemanje depozitov in odobravanje posojil članom in celo nečlanom. Člani so hkrati lastniki in kupci banke. Banka ponuja storitve, kot so depozitni računi, kot so varčevalni in tekoči račun, hramba dragocenosti (omarica), posojilo in hipotekarni krediti strankam.
Ključne razlike med komercialnimi in zadružnimi bankami
Glavne razlike med komercialnimi in zadružnimi bankami so navedene spodaj:
- Banka, ki je ustanovljena za opravljanje bančnih storitev za posameznike in podjetja, se imenuje Poslovna banka. Zadružna banka je banka, ki financira kmetovalce, podeželske industrije ter trgovino in industrijo mestnih območij (vendar v omejenem obsegu).
- Poslovna banka je registrirana v skladu z Zakonom o bančništvu iz leta 1949. Nasprotno pa je zadružna banka registrirana v skladu z Zakonom o zadrugah iz leta 1965.
- Področje delovanja poslovne banke je sorazmerno večje od zadružne banke, saj so zadružne banke omejene le na omejeno področje, medtem ko imajo poslovne banke celo svoje podružnice v tujini.
- Poslovne banke so delniške družbe, ustanovljene kot bančna družba, ki posluje za dobiček. V nasprotju z zadružnimi bankami, ki so zadružne organizacije, ki delujejo za motivacijo storitev.
- Posojilojemalci poslovnih bank so samo imetniki računov; nimajo glasovalne pravice. Za razliko od zadružnih bank so posojilojemalci člani, ki vplivajo na kreditno politiko z glasovalno močjo.
- Osnovna naloga poslovne banke je sprejemanje depozitov od prebivalstva in odobravanje posojil posameznikom in podjetjem. V nasprotju z zadružno banko, katere glavni namen je sprejemanje depozitov od članov in javnosti, in odobritev posojil kmetom in malim podjetnikom.
- Komercialne banke svojim strankam ponujajo vrsto izdelkov, medtem ko so komercialne banke omejene na izdelke, ki jih poslovna banka daje svojim članom in javnosti.
- Obrestna mera poslovne banke za vloge je razmeroma manjša od zadružne banke.
Zaključek
Banka, ki deluje za sprejemanje depozitov in dajanje posojil javnosti, je poslovna banka. Po drugi strani pa so zadružne banke v glavnem ustanovljene za zagotavljanje finančne podpore malim podjetnikom in kmetom po nizki obrestni meri. Velika razlika med tema dvema izrazoma je, da medtem ko je mreža nekdanje zelo velika, medtem ko je mreža slednjega omejena le na omejeno območje.
