Pojem faktoring vključuje celotne trgovinske dolgove stranke. Po drugi strani pa diskontiranje računov vključuje le tiste trgovinske dolgove, ki so podprti s terjatvami. Skratka, diskontiranje računov pomeni predračun proti računu, medtem ko je faktoring mogoče razumeti kot dokončni nakup trgovinskega dolga.
Torej obstajajo natančne razlike med popustom in faktoringom, ki so pojasnjene v spodaj navedenem članku.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | Znižanje računov | Faktoring |
|---|---|---|
| Pomen | Trgovanje z računom, preden zapade v plačilo po ceni, ki je nižja od njegove nominalne vrednosti, se imenuje popust pri menicah. | Finančna transakcija, s katero poslovna organizacija proda knjigovodske dolgove finančni instituciji po znižani ceni, se imenuje faktoring. |
| Dogovor | Celoten račun se diskontira in plača, ko se transakcija izvede. | Faktor daje največji del zneska kot predujem, ko se transakcija izvede, in preostali znesek v času poravnave. |
| Pogodbenice | Drawer, Drawee in Payee | Faktor, dolžnik in stranka |
| Vrsta | Samo regres | Uporaba in nevračilo |
| Zakon o upravljanju | Zakon o prenosnem instrumentu, 1881 | Takšnega posebnega akta ni. |
| Prihodki financerja | Stroški popustov ali obresti | Financer dobi obresti za finančne storitve in provizijo za druge sorodne storitve. |
| Prenos dolgov | Ne | Da |
Opredelitev popustov za račun
Znižanje računov je postopek trgovanja ali prodaje menice banki ali finančni instituciji pred dospelostjo, po ceni, ki je nižja od njegove nominalne vrednosti. Popust na menici bo temeljil na preostalem času njegove zapadlosti in tveganju, ki je v njem.
Najprej se banka prepriča glede verodostojnosti predala, preden nakaže denar. Če bo banka zadovoljna s kreditno sposobnostjo, bo banka po odbitku stroškov diskontiranja ali obresti odobrila denar. Ko banka kupi račun za stranko, postane lastnik ustreznih računov. Če kupec zamuja s plačilom, mora plačati obresti na predpisano stopnjo.
Poleg tega, če kupec ne izpolni obveznosti plačila računov, je dolžnik dolžan plačati za isto kot tudi banka lahko uveljavlja pravice pawieja do blaga, ki ga posojilojemalec dobavi kupcu.
Opredelitev faktoringa
Faktoring je transakcija, v kateri stranka ali posojilojemalec svoje knjigovodske dolgove proda faktorju (finančni instituciji) s popustom. Po odkupu terjatev faktor financira, denar za njih po odštetju:
- Ustrezna marža (rezerva)
- Stroški obresti za finančne storitve
- Stroški Komisije za dodatne storitve.
Zdaj naročnik posreduje izterjavo od kupca finančni instituciji ali pa daje navodilo, da plačilo posreduje neposredno faktorju in poravna dolgovane zneske. Banka stranki zagotavlja naslednje storitve: kreditna preiskava, vzdrževanje glavnice dolžnika, zbiranje dolgov, kreditna poročila o dolžnikih in tako naprej.
Grafično predstavitev faktoringa
Vrste faktoringa so pod:
- Razkrito faktoring : Vse stranke vedo o dogovoru o faktoringu.
- Neodkrito faktoring : Stranke ne vedo o dogovoru o faktoringu.
- Regresni faktoring : V primeru neizpolnitve plačil s strani stranke kreditojemalec plača znesek slabih dolgov.
- Faktoring brez regresov : faktor sam nosi višino slabih terjatev, zato je stopnja provizije višja.
Ključne razlike med popustom in faktoringom
V nadaljevanju so glavne razlike med zniževanjem računov in faktoringom:
- Prodaja blagajniških zapisov z diskontom za banko, pred dospelostjo, se imenuje popust pri menicah. Prodaja dolžnikov finančni instituciji s popustom je faktoring.
- Račun se diskontira in celoten znesek se plača posojilojemalcu v času transakcije. Nasprotno pa je največji del zneska zagotovljen kot predplačilo, preostanek zneska pa je naveden kot bilanca, ko so dajatve realizirane.
- Stranke za obračunavanje diskontiranja so trgovec, trasat in prejemnik plačila, medtem ko so stranke faktoringa dejavnik, dolžnik in posojilojemalec.
- Znižanje računov je vedno regresno, tj. Če kupec ne plača dolga, plačilo izvede posojilojemalec. Po drugi strani je faktoring lahko regres in neuravnavanje.
- Zakon o prenosnem instrumentu iz leta 1881 vsebuje pravila o diskontiranju računov. V nasprotju s faktoringom, ki ni zajet v nobenem aktu.
- Pri obračunavanju z računi financer dobi davčne popuste za finančne storitve, v primeru faktoringa pa faktor dobi obresti in provizije.
- Pri faktoringu so dolgovi razporejeni, kar ni storjeno pri popisu računov.
Zaključek
Pri popisu računov se menice prodajajo, medtem ko se v primeru faktoringa prodajajo terjatve. Med tema dvema temama je velika razlika. V obračunu popustov banka zagotavlja posebno storitev financiranja, če pa govorimo o faktoringu, dodatne storitve zagotavlja tudi financer.
