Temeljne pravice se pogosto primerjajo in so v nasprotju z Direktivo o načelih državne politike. To so smernice, ki se upoštevajo v času oblikovanja politik in oblikovanja zakonov.
Preberite ta članek, da bi razumeli razliko med načeli temeljnih pravic in direktivo.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | Temeljne pravice | Direktive |
|---|---|---|
| Pomen | Temeljne pravice so temeljne pravice vseh državljanov države. | Direktiva Načela so smernice, ki se nanašajo na oblikovanje politik in zakonov države. |
| Določeno v | III. Del Ustave | IV. Del Ustave |
| Narava | Negativno | Pozitivno |
| Izvršljivost | Pravno so izvršljive | Ti niso pravno izvršljivi |
| Demokracija | Vzpostavlja politično demokracijo. | Vzpostavlja socialno in ekonomsko demokracijo. |
| Legalizacija | Ni potrebno za njegovo izvajanje. | Potreben za njegovo izvajanje. |
| Spodbuja | Individualna blaginja | Socialno varstvo |
Opredelitev temeljnih pravic
Temeljne pravice so opisane kot temeljne pravice, zagotovljene vsakemu državljanu države v skladu z ustavo, ki pomaga pri pravilnem in uravnoteženem razvoju osebnosti. Te so zapisane v III. Delu Ustave, ki zagotavlja državljansko svobodo vsem državljanom, tako da lahko živijo mirno. Poleg tega državam preprečujejo, da bi posegali v njihovo svobodo.
Temeljne pravice veljajo enako za vse državljane države, ne glede na njihovo raso, kasto, veroizpoved, spol, kraj rojstva, veroizpoved itd. Kršitev temeljnih pravic lahko vodi do kaznovanja po indijskem kazenskem zakoniku (IPC), ki temelji na po presoji sodstva. Trenutno indijska ustava priznava sedem temeljnih pravic, in sicer:
- Pravica do enakosti
- Pravica do svobode
- Pravica do svobode veroizpovedi
- Pravica proti izkoriščanju
- Kulturne in izobraževalne pravice
- Pravica do ustavnih sredstev
- Pravica do zasebnosti
Opredelitev načel načel državne politike
Iz naziva je razvidno, da so Direktiva o načelih državne politike navodila, ki jih dajejo osrednji in državni upravi države, da jih usmerjajo pri oblikovanju zakonov in politik ter da zagotavljajo pravično družbo. Načela so vključena v del IV in navedena v členih 36 do 51 ustave.
Direktiva Načela so nezakonita v smislu, da jih ni mogoče uveljavljati na sodišču. Vendar so te priznane kot pomembne v upravljanju države. Namen teh načel je ustvariti takšno socialno-ekonomsko okolje, ki lahko pomaga državljanom, da živijo dobro. Poleg tega direk- tivna načela merijo tudi uspešnost vlade glede ciljev, ki jih je dosegla.
Ključne razlike med temeljnimi pravicami in načeli direktive
Razlika med temeljnimi pravicami in načeli direktive je obravnavana v naslednjih točkah: \ t
- Temeljne pravice se lahko razumejo kot temeljne svoboščine, ki jih uživajo vsi državljani države, ki jih družba priznava in sankcionira država. Nasprotno, ko zakone in politike oblikuje centralna ali državna vlada, se upoštevajo določena načela, ki se imenujejo načelna načela državne politike.
- Temeljne pravice so opredeljene v III. Delu Ustave, ki obsega člene od 12 do 35. V nasprotju z Direktivo Načela državne politike so zajeta v III. Delu Ustave, ki vsebuje člene od 36 do 51.
- Temeljne pravice so po svoji naravi negativne v smislu, da vladi preprečujejo opravljanje določenih stvari. Nasprotno pa so načela načela pozitivna, ker od vlade zahteva, da počne določene stvari.
- Temeljne pravice so upravičene, saj jih je mogoče uveljavljati, medtem ko so načela direktive neupravičena, ker niso izvršljiva na sodišču.
- Medtem ko temeljne pravice vzpostavljajo politično demokracijo, načela direktive določajo socialno in ekonomsko demokracijo.
- Temeljne pravice so pravne sankcije, vendar so načela direktive moralne in politične sankcije.
- Temeljne pravice sledijo individualističnemu pristopu in tako spodbujajo individualno blaginjo. Nasprotno, direktiva Načela spodbuja blaginjo skupnosti kot celote.
Zaključek
Skratka, temeljne pravice so bistvene pravice, ki jih državljani podeljujejo vladi, da živijo z enakostjo, svobodo in pravičnostjo. Nasprotno pa načela direktive niso nič drugega kot smernice, ki jih vladne agencije upoštevajo pri oblikovanju zakonov; celo sodstvo jih mora upoštevati v času razglasitve primerov.
