Davek na socialne medije je resničen in da bi morali biti jezni

• 2019

Kako bi radi plačali davke na uporabo socialnih medijev? Ali se prav zdaj smejite ali pa vas razjezi čista drznost, s katero sem vas vprašal to vprašanje.

Medtem ko mi in jaz lahko sedimo zdaj, ko preživljamo svoj čas na Facebooku in WhatsApp, je ugandska vlada uveljavila zakon, ki bo oviral (in v nekaterih primerih popolnoma ustavil) dostop državljanov do spletnih strani socialnih medijev.

Davek na socialne medije: kaj in zakaj

Kaj je torej davek na socialne medije? Preprosto povedano, Ugandci bodo zdaj morali plačati dnevno vsoto 200 ugandskih šilingov (približno enako 5 centom ali Rs. 3) za dostop do številnih spletnih strani (od katerih nekatere sploh niso res spletne strani za socialne medije).

Davek, ki ni metričen, ima smisel in je prav tako čuden v svoji utemeljitvi, kot je v začetku.

Ugandski predsednik Yoweri Museveni, ki je prvi naročil davek, ima nekaj izbirnih razlogov, ki jih lahko predlaga za ta novi davek. Razlogi, tako kot sam davek, so tako osupljivi, kot so lahko.

Tu je nekaj razlogov, ki jih je Ugandski predsednik ponudil za ta davek, in zakaj meni, da je to edino pošteno, da ljudje to plačajo. Kot je poročal BBC, marca, se je ugandski predsednik pritožil finančnemu ministru države o spletnem čaranju in predlagal uvedbo davka, da bi se "spopadli s posledicami".

Prav tako je na Twitterju dejal: "[Socialni mediji so razkošje tistih, ki uživajo, ali tistih, ki so zlonamerni ... vsi moralni razlogi so za ta davek." Samo vprašam, če je plačal 200 šilingov za davek ali ne.

Dodal je še, da so ugandski uporabniki družabnih medijev »brezskrbno darovali denar tujim telefonskim podjetjem s klepetom ali celo laganjem«.

Ni treba posebej poudarjati, da noben razlog ni smiseln. Prvič, vlade se dejansko ne "spopadajo s posledicami" spletnega čaranja. Še posebej ne v državi z 22-odstotnim deležem internetne penetracije po ocenah Svetovne banke za leto 2016 . Drugič, trditev, da so socialni mediji razkošje, in za tiste, ki so zlonamerni, je precej neutemeljena. V današnjem času in starosti so socialni mediji ena najbolj uporabljenih storitev na internetu. Ti razlogi ugandskega predsednika očitno niso za dobro države ali gospodarstva, ampak za predsednika, da ohrani svojo vladavino nad državo, ne da bi se moral sprijazniti z negotovostjo svojih državljanov glede njegove politike.

Človekove pravice, neto nevtralnost, ta davek pobija vse

Razumljivo je, da ljudje protestirajo proti davku. Obstaja veliko število ugandskih ljudi, ki uporabljajo hashtag "#SocialMediaTax", da izrazijo svoje nezadovoljstvo z novim davkom.

Mladi državljani Ugande, vključno z novinarji in umetniki, glasbeniki, igralci, pisatelji, blogerji, predstavniki civilne družbe in podjetniki, bodo izdali izjavo za medije in davke na mobilne denarje #NTVNews #SocialMediaTax pic.twitter.com/sQ2bUa8lLu

- NTV UGANDA (@ntvuganda) 3. julij 2018

Tisti, ki pravijo 200 / - je malo denarja ali da VPN ceneje pozabijo, da ljudje ne protestirajo proti plačanemu znesku, ampak načelo, po katerem se obdavči vsaka stvar iz že tako trpečega gospodarstva, da lahko korumpirana vlada dobi še več denarja za krajo. SocialMediaTax

- Solomon King (@solomonking) 1. julij 2018

Če se boste odločili za plačilo davka na družabne medije z mobilnim denarjem, boste za transakcijo zaračunali 200 evrov plus 1-odstotni davek. Zato boste morali plačati davek na davek.
Takšna država! #SocialMediaTax

- Wilfred Businge (@MrBusinge) 30. junij 2018

Poleg tega posamezniki, tehnološka podjetja in organizacije za človekove pravice tožijo ugandsko vlado zaradi oviranja temeljnih človekovih pravic njenih državljanov do svobode govora.

Pridružite se mi, da se zahvalim patriotskim Ugandjancem, ki so danes vložili peticijo #SocalMediaTax na ustavnem sodišču. @SilverKayondo @qataharraymond @BillOpio @Cyber__Line @iambaguma in Okiror Emmanuel. Dali ste nam trdne temelje za prihodnost naše digitalne industrije. pic.twitter.com/jyEgV57lgV

- Predsednik