Primerjalna tabela
Podlaga za primerjavo | Preskušanje enot | Testiranje sistema |
---|---|---|
Osnovno | Osredotoča se na funkcionalno preverjanje komponent. | Potrdi sistem, potem ko je integriran v večji sistem. |
Sledi | Specifikacija modulov | Specifikacija zahtev |
Vidnost podrobnosti kode | Zagotovljeno | Ni zagotovljeno |
Odri | Zahtevano | Ni potrebe po gonilnikih / škrbini |
Poudarek | O obnašanju posameznega modula. | Funkcionalnosti sistema. |
Opredelitev testiranja enot
Testiranje enote je tehnika dokazovanja najmanjših enot v programski opremi. Te najmanjše komponente programske opreme so testirane ločeno. Komponenta gonilnika je odgovorna za generiranje klicev metode za komponente, ki se testirajo. Komponenta, ki uporablja metodo, se posnema kot škrbina . Te škrbine so prvotna zamenjava za napačno uporabljene metode.
Preizkus enote je usmerjen z belim testom in koraki v preizkusu enote se izvajajo za več komponent hkrati. Poudarja, testiranje pravilnega pretoka podatkov vzdolž vmesnikov modula, ker če bi se prezrli, bi ostali testi postali negotovi.
Operacije škrbine
- Stub lahko izvede preprosto pisno oponašanje naloge komponente.
- Lahko prikaže sporočilo po izvedbi komponente.
Naenkrat se lahko izvede ena od zgoraj navedenih operacij. Testiranje enot je pomemben del testiranja programske opreme, ki zagotavlja hitrejši razvoj, odpravljanje napak, oblikovanje zvoka, dokumentacijo in mehanizem povratnih informacij ter dodatno zmanjšuje skupne stroške.
Opredelitev testiranja sistema
Sistemsko testiranje v celoti preveri obnašanje sistema. Opravlja različne teste v napredovanju. Vendar imajo ti testi jasno namero in preverjajo, ali vse komponente sistema pravilno delujejo na integriran način ali ne.
V tem testiranju so testni primeri zasnovani v skladu s specifikacijo zahtev, njegova koda pa naj bi bila podobna črni škatli. Razvijalci, ki imajo široko znanje in vidljivost o strukturi sistema, običajno opravijo testiranje sistema.
Vrste testiranja sistema:
Obstaja več oblik testiranja sistemov, med katerimi je nekaj od njih opisanih v nadaljevanju.
- Preizkušanje obnovitve : Ta vrsta testa povzroči, da se programska oprema na več načinov zmanjša za preverjanje pravilnega postopka obnovitve.
- Varnostno testiranje : Preizkus varnosti preverja varnostni mehanizem in preprečuje prodor sistema.
- Stresno testiranje : je testna tehnika, pri kateri so potrebni nenormalni pogoji virov, kot so količina, pogostost in obseg.
- Testiranje učinkovitosti : Testiranje učinkovitosti se osredotoča na zmogljivost izvajalnega okolja programske opreme, ki je pomembna za celoten sistem.
Ključne razlike med preskušanjem in testiranjem sistema
- Testiranje enote deluje na specifikaciji modula. V nasprotju s tem sistem testiranje izpolnjuje zahteve integrirane zahteve za programsko opremo, kot tudi strojne opreme.
- Pri testiranju enote so podatki o kodi vidni preizkuševalcu, kar pa ne velja za testiranje sistema. Razlog za to je, da lahko testne enote izvede razvijalec modula, vendar je testiranje sistema večja naloga, v kateri sta tester in razvijalec dva različna posameznika za izvedbo različnih operacij.
- Testiranje enote uporablja tehniko odra, kjer ustvarjena koda ni del programske opreme in katere edini namen je izločiti testiranje. Nasprotno, testiranje sistema ne uporablja tehnike odra.
- Pri testiranju enot je poudarek na posameznem modulu, pri testiranju sistema pa se upoštevajo vse funkcionalnosti sistema.
Povezava med testiranjem enote in testiranjem sistema v okviru strategije testiranja programske opreme:
Po spodaj prikazanem diagramu se testiranje enote začne iz središča in se osredotoča na vsako programsko enoto (komponento) glede na izvedbo. Nato sledi integracijsko testiranje, kjer se preučuje zasnova in konstrukcija programske arhitekture. Ko gremo navzven, se testiranje validacije pojavi, kjer so zahteve glede specifikacije zahtev potrjene. Testiranje sistema je prisotno v najbolj oddaljenem delu, ki preizkuša programsko opremo in druge sistemske dele kot integrirano komponento.
Zaključek
Testiranje enote je preskusna tehnika, v kateri se testira najmanjša enota programa. Po drugi strani testiranje sistema temelji na visoki ravni specifikacije in preverja, ali izvedba sistema ustreza specifikaciji sistemskih zahtev ali ne.