Za testiranje hipoteze je potrebna testna statistika, ki sledi znani porazdelitvi. V testu obstajata dve delitvi krivulje gostote verjetnosti, tj. Območje sprejemljivosti in območje zavrnitve. območje zavrnitve se imenuje kritična regija .
Na področju raziskav in eksperimentov se splača vedeti, kakšna je razlika med enostranskim in dvosmernim testom, saj se v tem procesu precej pogosto uporabljata.
Primerjalna tabela
| Osnova za primerjavo | Enostranski test | Dvodelni test |
|---|---|---|
| Pomen | Preizkus statistične hipoteze, pri katerem ima alternativna hipoteza le en konec, je znan kot en rep. | Preizkus pomembnosti, pri katerem ima alternativna hipoteza dva konca, se imenuje dvosmerni test. |
| Hipoteza | Usmerjeno | Neusmerjeno |
| Regija zavrnitve | Ali levo ali desno | Tako levo kot desno |
| Določa | Če obstaja povezava med spremenljivkami v eni smeri. | Če obstaja razmerje med spremenljivkami v obeh smereh. |
| Rezultat | Večja ali manjša vrednost. | Več ali manj kot določen obseg vrednosti. |
| Prijava alternativne hipoteze | > ali < | ≠ |
Opredelitev enostranskega testa
Enostranski test namiguje na test pomembnosti, v katerem se območje zavrnitve pojavi na enem koncu distribucije vzorčenja. Predstavlja, da je ocenjeni preskusni parameter večji ali manjši od kritične vrednosti. Ko preizkušeni vzorec pade v območje zavrnitve, tj. Levo ali desno stran, to vodi do sprejemanja alternativne hipoteze in ne do ničelne hipoteze. Uporablja se predvsem v porazdelitvi hi-kvadrat; ki ugotavlja dobroto.
V tem testu statistične hipoteze je vsa kritična regija, povezana z α, postavljena v kateri koli od obeh repov. Enostranski test je lahko:
- Preskus levega repa : Če je populacijski parameter nižji od predpostavljenega, je izveden test hipoteze levi rep.
- Preskus z desnim ovratnikom : Če naj bi bil populacijski parameter večji od predpostavljenega, je izveden statistični test desno oviran test.
Opredelitev dvosmernega testa
Dvostranski test je opisan kot test hipoteze, v katerem je območje zavrnitve ali pravimo, da je kritično območje na obeh koncih normalne porazdelitve. Določa, ali preskušani vzorec sodi v določeno vrednost ali izven nje. Zato se namesto nične hipoteze sprejme alternativna hipoteza, če izračunana vrednost pade v enem od obeh repov verjetnostne porazdelitve.
Pri tem preizkusu se α razcepi na dva enaka dela, tako da je na vsaki strani polovica, tj. Upošteva možnost pozitivnih in negativnih učinkov. Opravljeno je tako, da vidimo, ali je ocenjeni parameter nad ali pod predpostavljenim parametrom, tako da skrajne vrednosti delujejo kot dokaz proti ničelni hipotezi.
Ključne razlike med enostranskim in dvosmernim testom
Temeljne razlike med enostranskim in dvosmernim testom so pojasnjene spodaj v točkah:
- Enostranski test, kot pravi ime, je test statistične hipoteze, v katerem ima alternativna hipoteza en sam konec. Po drugi strani pa dvosmerni test pomeni test hipoteze; pri čemer ima alternativna hipoteza dvojne cilje.
- V enostranskem testu je alternativna hipoteza predstavljena smerno. Nasprotno pa je dvosmerni test neusmerjen test hipoteze.
- V enostranskem testu je območje zavrnitve bodisi na levi ali desni strani distribucije vzorčenja. Nasprotno, regija zavrnitve je na obeh straneh porazdelitve vzorčenja.
- Enoten test se uporablja za ugotavljanje, ali obstaja kakšna povezava med spremenljivkami v eni smeri, tj. Levo ali desno. V nasprotju s tem se dvotirni test uporablja za ugotavljanje, ali obstaja povezava med spremenljivkami v obeh smereh.
- Pri enostranskem preskusu je izračunani testni parameter večji ali manjši od kritične vrednosti. Za razliko od dvoslojnega testa je dobljeni rezultat znotraj ali zunaj kritične vrednosti.
- Kadar ima alternativna hipoteza znak ≠, se izvede dvosmerni test. V nasprotju s tem, ko ima alternativna hipoteza znak »ali«, se izvede enostranski test.
Zaključek
Če povzamemo, lahko rečemo, da je osnovna razlika med enostranskim in dvoslojnim preizkusom v smeri, tj. Če raziskovalna hipoteza vključuje smer medsebojne povezave ali razlike, se uporabi enostranski test, če pa je raziskovalna hipoteza ne pomeni smeri interakcije ali razlike, uporabljamo dvosmerni test.
