Depozitarni račun je mehanizem, s katerim lahko domače podjetje pridobi finančna sredstva na mednarodnem trgu delnic. V tem sistemu imajo delnice družbe, ki ima sedež v eni državi, depozitar, tj. Depozitna banka v tujini, in uveljavlja terjatve do teh delnic. Takšne terjatve so znane kot depozitne listine, ki so izražene v konvertibilni valuti, večinoma v ameriških dolarjih, vendar so lahko tudi denominirane v evrih. Ti prihodki so uvrščeni na borzi.
ADR in GDR sta dva depozitarna potrdila, s katerimi se trguje na lokalni borzi, vendar predstavljajo vrednostni papir, ki ga je izdala tuja javna družba.
Primerjalna tabela
| Podlaga za primerjavo | ADR | GDR |
|---|---|---|
| Kratica | Ameriški depozitarni račun | Globalni depozitarni račun |
| Pomen | ADR je prenosljiv instrument, ki ga izda ameriška banka, ki predstavlja delnice zunaj ZDA, ki trgujejo na ameriški borzi. | GDR je prenosljiv instrument, ki ga izda mednarodna depozitna banka in predstavlja globalno trgovanje z delnicami tujih podjetij. |
| Ustreznost | Tuja podjetja lahko trgujejo na ameriškem borznem trgu. | Tuja podjetja lahko trgujejo na delniškem trgu katere koli države, razen na ameriškem borznem trgu. |
| Izdano dne | Domačem kapitalskem trgu ZDA. | Evropski kapitalski trg. |
| Navedeno v | Ameriška borza, kot je NYSE ali NASDAQ | Neameriška borza, kot je Londonska borza ali Luxemberg Stock Exchange. |
| Pogajanja | Samo v Ameriki. | Po vsem svetu. |
| Zahteva po razkritju | Težko | Manj zahtevna |
| Trg | Trg maloprodajnih vlagateljev | Institucionalni trg. |
Opredelitev ADR
American Depository Receipt (ADR), je prenosljiv certifikat, ki ga izda ameriška banka, izražena v ameriških dolarjih, ki predstavlja vrednostne papirje tujega podjetja, ki trguje na borzi v ZDA. Prejemki so terjatev do števila osnovnih delnic. ADR so na voljo ameriškim vlagateljem. Ameriški vlagatelji lahko z ADR vlagajo v neameriška podjetja. Dividende, ki se izplačajo imetnikom ADR, so v ameriških dolarjih.
ADR so lahko prenosljivi brez kakršne koli kolkovine. Prenos ADR samodejno prenese število osnovnih delnic.
Opredelitev GDR
GDR ali globalni depozitarni potrdilo je prenosljiv instrument, ki se uporablja za izkoriščanje finančnih trgov različnih držav z enim samim instrumentom. Prejemke izdaja depozitna banka v več kot eni državi, ki predstavlja določeno število delnic v tuji družbi. Imetniki GDR jih lahko pretvorijo v delnice z izročitvijo prejemkov banki.
Predhodno soglasje Ministrstva za finance in FIPB (Odbor za spodbujanje tujih investicij) prevzame podjetje, ki načrtuje izdajo GDR.
Ključne razlike med ADR in GDR
Pomembna razlika med ADR in GDR je navedena v naslednjih točkah:
- ADR je kratica za American Depository Receipt, medtem ko je GDR kratica za globalni depozitarni račun.
- ADR je depozitarni račun, ki ga izda depozitna banka ZDA, proti določenemu številu delnic delnic zunaj ZDA, ki se trguje na borzi v ZDA. GDR je prenosljiv instrument, ki ga izda mednarodna depozitna banka in predstavlja tuje delnice, ki se ponujajo za prodajo na mednarodnem trgu.
- S pomočjo ADR lahko tuja podjetja trgujejo na ameriškem borznem trgu preko različnih bančnih podružnic. Po drugi strani pa GDR pomaga tujim podjetjem, da trgujejo na delniških trgih katere koli države, razen na borzi v ZDA, prek podružnic ODB.
- ADR se izdaja v Ameriki, medtem ko se GDR izda v Evropi.
- ADR je uvrščen na ameriško borzo, tj. V newyorško borzo (NYSE) ali v Nacionalno združenje trgovcev z vrednostnimi papirji (NASDAQ). Nasprotno pa je GDR uvrščen na borze zunaj ZDA, kot so Londonska borza ali Luksemburška borza.
- O sporazumih o alternativnem reševanju sporov je mogoče pogajati samo v Ameriki, medtem ko se o GDR lahko pogaja po vsem svetu.
- Ko gre za zahteve po razkritju za ADR, ki jih je določila Komisija za vrednostne papirje (SEC), je težavno. Za razliko od GDR, katerih zahteve po razkritju so manj zahtevne.
- Glede trga je trg ADR trg maloprodajnih vlagateljev, kjer je udeležba investitorja velika in zagotavlja ustrezno vrednotenje delnic podjetja. V nasprotju z GDR, kjer je trg institucionalen, z manj likvidnosti.
Postopek
Veliko družb, ki kotirajo na borzi v Indiji, trguje z njihovimi delnicami prek borzne borze Bombay ali nacionalne borze. Mnoga podjetja želijo trgovati s svojimi delnicami na čezmorskih borzah. Čeprav morajo podjetja upoštevati nekatere politike. V takem primeru se podjetja uvrstijo na seznam ADR ali GDR. V ta namen družba deponira svoje delnice v banko čezmorskih depozitarjev (ODB), banka pa izdaja v zameno za delnice. Zdaj je vsak posamezen račun sestavljen iz določenega števila delnic. Ti prihodki se nato kotirajo na borzi in ponujajo za prodajo tujim vlagateljem.
Depozitne potrdila pomagajo nerezidenčnim indijskim ali tujim vlagateljem, da vlagajo v indijska podjetja z uporabo svojega običajnega trgovalnega računa lastniškega kapitala.
Zaključek
Če domače podjetje svoje delnice neposredno navede na borzi, mora izpolniti stroge zahteve glede razkritja in poročanja ter plačati pristojbine za uvrstitev na borzo. Depozitno potrdilo je posredna pot za vstop na več trgov ali dotik enotnega tujega kapitalskega trga. To je del strategije upravljanja večine podjetij, ki se uvrščajo v tujino, zbirajo sredstva, vzpostavljajo trgovinsko prisotnost na tujih trgih in gradijo lastniški kapital.
